To je moja rak rana

Besedno zvezo rak rana uporabljamo na vseh področjih, kar jih je. In vsi takoj vemo, kaj pomeni. Nekaj slabega. Nekaj, kar škodi. Nekaj, kar se izmika naši kontroli. Nekaj, kar vemo da obstaja, vemo da se moramo tega osvoboditi, pa nam ne uspe. Če poguglate to besedno zvezo, vam vrže veliko zadetkov. Šport, politika, gospodarstvo, kultura…povsod imajo neko rak rano.

Kaj pa vi? Imate kakšno? Pa poglejmo, kaj to sploh je. Lahko je v resnici fizično manifestirana rak rana, kar pomeni, da imamo v telesu skupek nenadzorovano rastočih malignih celic, ki požirajo zdrave celice. In nas bodo sčasoma pojedle. Krčili se bomo in krčili, dokler ne bo več dovolj zdravega tkiva za preživetje. Hkrati pa se bodo rakaste celice množile in množile. Dokler ne bomo z rakom šli 'rakom žvižgat'.
Kako mi prispevamo k temu procesu? Lahko kaj storimo, da se to ne bo zgodilo? Lahko preprečimo, da se ti 'sakerji' (to je moje ime za rakaste celice) ne bodo zbudili in šli veselo na bojne pohode po telesu? Če pa se to že zgodi, ali jih s kakšnimi vojnimi manevri lahko ustavimo?

Verjamem, da ste že spoznali razne priporočene strategije, kako ustaviti proces. Prehrana. Strupi IZ telesa. Strupi Z telesa. Čist zrak. Čista voda. Nič sevanja. Preventivni pregledi. Uradna medicina. Alternativna medicina. Romanje. Vrači in mazači. Glavo v pesek. Mogoče vas ne bo videl in bo šel mimo. Rak mislim. Včasih gre. Veliko ljudem je uspelo. Nekaterim pač ne. Tisti, ki niso zboleli za rakom tako in tako ne vedo, zakaj ne. Katera od neštetih stvari je preprečila začetek procesa. Tako kot tisti, ki so zboleli, ne morejo čisto zagotovo vedeti, zakaj so zboleli. Zakaj zbolijo otroci, ki so komaj začeli živeti. In zakaj eni ozdravijo, drugi pa ne. Vse trditve so še vedno samo bolj ali manj strokovno podprte špekulacije. Nimamo jasnih odgovorov. Nimamo univerzalnega zdravila. Še.

Vendar veliko tistih, ki ozdravijo, govori o svojih procesih. Kaj vse so počeli, da so zmagovalci v bitki s to gnusobo. Najprej, raka sploh ne dojemajo kot gnusobo, temveč kot prijatelja glasnika, ki jim je prišel predat sporočilo. Rak je sporočilo samemu sebi, ki ga lahko ponazorim z vzklikom – prebudi se! HEJ, poglej, kaj počneš, kako funkcioniraš, tako ne gre več naprej! 'Spucaj' nesnago!!!

To sporočajo bivši rakasti bolniki. Očisti nesnago. Lotiti se moramo čistilne akcije na fizičnem področju. Kako očistiti telo. Kaj vnašamo vanj in kako si pomagamo izločati. Kaj nam ponuja uradna in kaj nam ponuja alternativna medicina. Enako pomembna je čistilna akcija na psihičnem področju. Vendar je veliko manj nazornih navodil, kako naj to storimo. Kaj sploh naj čistimo. Katera je tista strupena navlaka, ki tako zelo škodi. Dejstvo je, da je to odvisno od vsakega posameznika. Vsak ima svojo rak rano. Na psihičnem področju.

Jaz sem prepričana, da besedna zveza rak rana, ki jo uporabljamo v vsakdanjem jeziku kot nekaj, kar ni fizično manifestirano, ni nastala kar slučajno. Namreč, ko smo poškodovani, ostane rana. In ker je to rak rana, pomeni, da ne celi. To je nekaj, za kar ne obstaja zdravilna rožica, nekaj, kar čas ne more pozdraviti. Nekaj težkega na duši, kar vedno znova potiskamo globlje in globlje. Skrito je tam znotraj nas, vendar se vsakokrat v trenutku aktivira ob katerikoli malenkosti, ki nas spomni na tisto, kar je to rano povzročilo. Zato vso energijo porabimo za to, da se izogibamo vsem sprožilcem tega spomina. Nismo v stiku s seboj. Kajti če smo, to pomeni biti v stiku tudi s svojo rano. Zato rajši 'izklopimo'. Alkohol, droga, nakupovanje, čiščenje, šport,spanje, računalnik…v bistvu katerakoli stvar, ki nas 'izklopi'. Tako strup na duši povzroča, da počnemo še druge strupene reči. Zato se moramo lotiti tudi te čistilne akcije. Razstrupljanje psihe. Čiščenje zamer. Do drugih in do sebe.

Torej, kako se naj tega lotimo? Najprej se zavedajte, da so rane, ki smo jih potlačili, v našem nezavednem. Zavedajte se, da imate nezavedno. Ne – zavedno. Kar pomeni, da se tega ne zavedamo. Tega v naših mislih ni. Torej ne obstaja. Kako naj iščem nekaj, kar ne obstaja, boste rekli. Če imamo amalgamske zalivke v zobeh, jih bomo pač dali odstraniti in zamenjati s takšnimi, ki niso strupene. Če imamo glivice na nogah, jim bomo onemogočili rast z raznimi 'žavbami' in bodo sčasoma odmrle. Kaj pa je tisto v nas, kar nas počasi razjeda, pa sploh ne vemo? Kako naj to najdemo?

Nimam enotnega odgovora. Nimam navodil, ki bi veljale za vse. Vsak mora najti tisti način, ki je zanj najbolj učinkovit. Jaz verjamem, da je najboljše poiskati osebo, ki pozna labirinte nezavednega, ki bo objektivno in strokovno gledala na vaše vsebine, ki vam bo jasno ogledalo in ki bo brez lažne prizanesljivosti 'brutalno' kruta v smislu opozarjanja na tisto, česar nočete videti. Ki bo zdržala z vami ob vsem strupu, ki bo počasi polzel skozi besede, jok, strah, žalost, sram…in tam izven vas izgubljal svojo strupeno moč.

Rak rana ne bo več rak rana, temveč bo postala brazgotina. Še vedno bo ostal spomin, le da ne bo več bolelo. Vaša notranjost bo čista.