Starševstvo

Biti starš je ena najodgovornejših nalog v življenju. Odločitve, ki jih oseba sprejema kot starš, imajo globoke in močne daljno ročne posledice za otroka in, POMEMBNO!, vse osebe v tem socialnem krogu. Zato veliko staršev išče znanja s področja vzgoje in se uči »pravilno« vzgajati. Naj vam zatrdim naslednje: če se boste s svojim otrokom povezali, se uglasili z njim in ga sprejeli kot samostojno osebo, se ni potrebno spraševati, če vzgajate pravilno ali ne. Povezati se z otrokom pomeni, da otrok ni vaša lastnina, da nikakor ni vaš podaljšek (čeprav ima polovico vaših genov) in da niste vi tisti, ki najbolje veste, kaj je dobro zanj. Vaš otrok vam ni dolžan ničesar! Še najmanj, da bi se trudil biti takšen, kot si vi želite! Otrok, ki ga vi dojemate kot »svojega«, je oseba, ki je v začetku življenja odvisna od vas, kar vam po definiciji daje moč nad njo.

Kako jo boste uporabili?

Da sem na svetu jaz, vi in vsi okrog nas, je posledica. Posledica česa? Poskusite poiskati odgovore na naslednja vprašanja: Kako to, da sem? Zakaj sem nastal/a? Sem bil/a zaželen/a? Sem posledica ljubezni? Sem posledica napake? Sem posledica nasilja? Sem bil/a orodje manipulacije? …Razmislite o tem, kakšen je vaš odnos z vašimi starši (tudi če niso več živi). Razmislite o tem, da ste bili otrok in da ste danes takšni kot ste, tudi zaradi odnosov z ljudmi okrog vas. Ste mirni v sebi, zadovoljni, sproščeni, samozavestni? Ste prepričani, da ste OK in da so tudi drugi ljudje OK? Če je vaš odgovor da, potem tvegam v prepričanju, da vaša družina in vam pomembni niso pričakovali od vas ničesar, kar bi bilo v nasprotju z vašim bistvom. Da njihova ljubezen do vas ni bila pogojevana. Ozavestite in sprejmite vaš odnos z vašimi starši, da boste lahko vzpostavili povezanost z vašim otrokom.

Zdaj boste vi postali starš. Ali pa že ste. Kako ste s tem? Kako razmišljate o sebi kot staršu? Poskusite poiskati odgovor na vprašanje, ki bi vam ga postavil vaš otrok: Zakaj sem nastal? Kakšna je moja vloga v tvojem življenju? Kajti tukaj se življenje začne in ne šele takrat, ko otrok pride na svet. Trenutki pred zanositvijo so prvi temeljni kamen »osebnostne palače«, ki nosi vso zgradbo. Zgradbo, ki jo oseba zida celo življenje. Preden se otrok rodi, imate dovolj časa, da sprejmete dejstvo, da prihaja. Medtem ko čakate, da pride na svet, si že ustvarite neko predstavo o tem, kakšen bo, kako bo vplival na vaše življenje in kaj bosta vse počela skupaj. To so vaša pričakovanja. Pričakovanja, ki nimajo nobene druge osnove, kot vašo domišljijo. Kajti osebe, s katero v mislih nekaj počnete, sploh še ni na svetu! In ko pride, to ni kepa gline, ki jo lahko oblikujete po svojih predstavah. Bolj boste to poskušali, več težav bosta imela oba. Večji kot bo otrok, večje bodo težave.

Torej, če imate težave zaradi težav, ki jih ima vaš otrok – peljite svojega notranjega starša na terapijo. Lahko se zgodi, da boste s tem najbolj pomagali svojemu otroku.