"Ne zmorem več!"

Ste se znašli v stanju, ko je enostavno vsega preveč? Ko imate seznam, dolg seznam.


Narediti morate:


to…
to…
in takoooo napreeeeeej…


Ampak če samo pomislite na to vas stisne v trebuhu… vam postane slabo… se vam zvrti in ko si izmerite utrip, vam je srce podivjalo… vas prime, da se zavlečete v neko luknjo in tam počakate da svet mine… vam na vaši »armaturni plošči« začnejo utripati opozorilne rdeče lučke!!! Toliko vsega je. Vsega preveč.


Poznate občutek? Občutek, ko se vam zdi, da enostavno ne zmorete več. Pa niti ne morete s prstom natančno pokazati na nekaj konkretnega, pač pa kar na splošno – ne zmorete več. Stvari, ki bi jih sicer lahko opravili z levo roko (ne samo BI jih lahko, ampak STE jih lahko). Sem spadajo opravila, zadolžitve, obveznosti: v službi, v šoli, v gospodinjstvu, za družino, za prijatelje, za »prijatelje«, in najpomembnejše–zase. Sem spadajo odnosi: sodelavci, nadrejeni, podrejeni, sošolci, prijatelji, kolegi, sorodniki, sosedi, znanci…(vedno večkrat imate občutek, da ste sami in nihče ne razume, kako vam je). Sem spada vzdrževanje javne podobe: kaj sem dosegel in kaj imam.


Vsak ima svoj seznam. Občutek je slab. Več kot slab. Nagravžen. Moreč. » Ustavite Zemljo, hočem dol!« Takšen občutek. Ampak ne moremo dol. In ne moremo pobegniti pred temi občutki. Ker ne moremo pobegniti pred seboj. Vsak se pač po svoje sooča s svojimi notranjimi omejitvami in omejitvami zunanjega okolja. Eni bolj uspešno, drugi manj.


V pomoč vam je lahko naslednja tehnika: sebe si predstavljajte kot aparat, ki ima vse potrebne gumbe za delovanje. Recimo DVD - player. Imate gumb za vklop in izklop, za glasnost, za jakost, za naprej in nazaj. V tem stanju (vsega preveč) je za vas najpomembnejši gumb PAUSE. Na tega boste zdaj pritisnili. Če že ne morete ustaviti Zemlje, potem za nekaj časa ustavite sebe!


Kako?

Najprej zdaj, ta trenutek, počasi in globoko zadihajte. Gremo! Tri počasne in globoke vdihe.


Ne berite naprej! Počasi in globoko vdihnite!


Zdaj pa usmerite pozornost na to, kakšen je položaj vašega telesa. Kako sedite ali stojite ali ležite? Kako podlaga, na kateri ste, podpira vaše telo? Kakšna je vaša drža, ko to berete? Sprostite mišice! Najprej čeljust. Potem vratne in ramenske mišice. Nadaljujte po telesu, dokler niso vse mišice sproščene. Vklopite gumb za PREVIEW in pobrskajte po svojem spominu. Poiščite kratke, drobne trenutke zadovoljstva. Ni potrebno, da se spominjate vseh okoliščin, ki so pripeljale do zadovoljstva, spomnite se samo občutka v telesu. Ga imate? Takoj stisnite gumb PAUSE. In bodite nekaj časa s tem občutkom. Samo ostanite s tem prijetnim občutkom v telesu in ga opazujte. Ostanite s tem tako dolgo, dokler lahko.


Vrnili ste se nazaj na Zemljo. Ja. Sr… je. Dovolite si sprejeti to dejstvo. Nič se ne trudite početi v zvezi s tem. Nič ne presojajte. Nič ne vrednotite. Nič ne spreminjajte. Ja. Še vedno je sr… Le da je za čisto malo manj sr…, tako malo, da niti ne opazite. Tako malo manj. Vendar ne pozabite jutri spet stisniti na gumb PAUSE. Le nekaj minutk potrebujete za to. In potem spet. In spet. Mogoče čez nekaj časa sploh ne boste več rabili brskati po spominu in boste zato, ker se znate ustaviti, našli nekaj, kar vam bo tukaj in sedaj, kljub vsemu temu sr…, povzročilo trenutek zadovoljstva.

Ste pripravljeni sprejeti trenutke zadovoljstva tukaj in zdaj?