Jaz sem najpomembnejša stvar v mojem življenju!

Med dopustom sem se odločila, da naredim inventuro v omari. Naletela sem na majico. Rjavo z živo rdečim napisom: »I am the most important thing in my life«. Kupila sem jo pred leti. Takrat je bilo zelo težko priti do majic z različnimi napisi. Sploh pa takšnimi! Na svoji izobraževalni poti sem se v nekem trenutku znašla v situaciji, ko sem do globine in čez dojela smisel tega stavka. In to v trenutku, ko sem majico zagledala. Ne govorijo zaman, da se stvari pojavijo, ko si zrel zanje. »Jaz sem najpomembnejša stvar v mojem življenju!« Tako enostavno, tako jasno in tako resnično.

Vendar…

Zgodilo se je naslednje: s sošolci na študiju psihoterapije smo bili na psihoterapevtskem maratonu (to pomeni teden skupinskih in znotraj teh tudi individualnih terapij, vsak dan, cel dan – na koncu si kot ožeta cunja). Eno jutro sem ponosno stopila v skupni prostor, oblečena v to majico in pričakovala komentarje v smislu: »No, si le pogruntala!« ali »Točno tako, jaz moram še tja priti.« ali »Seveda, logično!« …Niti približno! Nekateri so zardeli, drugi pogledali vstran, tretji me očitajoče motrili, ena kolegica pa je izdavila: »Jaz si tega ne bi nikoli oblekla!«

Naenkrat sem se počutila kot oseba, ki ni OK, ki je naredila nekaj zelo zelo narobe. Ko sem prosila za pojasnilo, je bil odgovor zelo jasen: »To zveni preveč egoistično!« Tisti, ki so si upali, so samo pokimali v potrditev tega argumenta. Bila sem šokirana, vendar zaradi urnika nismo mogli razviti debate na to temo, potem pa je zaradi druge snovi zadeva utonila v pozabo.

No, zdaj pa me je majica našla še enkrat in na tem mestu lahko izrazim moje stališče glede napisa.

Pod a) je v tej naši majhni slovenski kulturi »prepovedano« javno izražati ponos, samospoštovanje, samozavest, ljubezen do sebe… ker ljudje takoj zaženejo vik in krik: »Kaj se ven mečeš!«. Pod b) pa je prav tako prepovedano javno zahtevati svoje pravice, braniti svoje meje, poskrbeti zase… ker ljudje takoj zaženejo vik in krik: »Kakšen egoist si!«.

Prikrito, skromno, ponižno in kaj je še podobnih pridevnikov nam je dovoljeno čakati, da bo nekdo opazil naše vrline in opazil, kaj potrebujemo, vendar se vedno najde peščica tistih, ki gredo skozi družbo kot sloni v trgovini s porcelanom. Zanima jih le lastna zadnja plat in vi jih zanimate le v povezavi z njihovo zadnjo platjo. Če opozorite nase, ste seveda takoj okrcani, da je to egoistično. Paradoksalno pri celi stvari pa je naslednje: ne okrcajo vas ti »sloni, ki lomastijo naokrog«, praviloma jih dobite po prstih od tistih 'skromnih, ponižnih', tistih, ki prav tako v vrsti čakajo, da jih bo nekdo opazil!

Če nekdo stavek 'jaz sem najpomembnejša stvar v mojem življenju' razume kot egoizem, potem si drznem trditi, da ga ne razume. Kajti nič ni bolj resnično od tega, da ste najpomembnejša stvar v vašem življenju. Če bi dejali, da ste najpomembnejši med vsemi, potem pa je to prav zares egoizem brez primere! Vidite razliko?

Dokler boste tako opevano 'ponižni in skromni' ter dovoljevali, da drugi odločajo o tem, kako bi naj živeli, kaj vas naj zanima, kaj bi naj počeli, kako bi se naj počutili…tako dolgo ne boste najpomembnejša stvar v vašem življenju! Postanite to in naj vas ne ovirajo sodbe, da ste egoistični…Imejte se radi!