Sem v dilemi. Kako naj se odločim, da bo dobro zame?

Zelo zgodaj v otroštvu se začnemo odločati med dvema ali več možnostmi. In to potem počnemo vsak dan. Odločamo se o tem, ali bomo jedli čokoladni ali vaniljev puding, šli v kino ali na koncert, kupili Ford ali Opel…vse do tistih resnih, težkih odločitev – bi šli študirat veterino ali umetnostno zgodovino; bi vzeli slabo plačano službo blizu doma ali gremo v tujino za res dober denar; gremo na operacijo in odstranimo organ ali ga pustimo in tvegamo pojav bolezni…


Nekateri brez težav izberejo odločitev, ki se jim tisti trenutek zdi najprimernejša, najboljša. Drugim pa se zatakne. Dilema je neprijetna zadeva. Ker ne glede na to, za katero možnost se odločimo, v vsakem primeru nekaj pridobimo in hkrati nekaj izgubimo. Da bi lahko izbrali tisto odločitev, ki je samo dobra in se hkrati izognili negativnim posledicam za nas – NEMOGOČE! To je bistvo dileme.


Dilem je več vrst. Prva je ta, ko se odločamo med dvema možnostima, ki si ju obe želimo. Obe izbiri sta pozitivni za nas (+) / (+). Obe imata enako težo. Upamo, da se bomo odločili za tisto, ki je za odtenek bolj ugodna za nas. Vendar - ne glede katero izberemo, eno izgubimo.


Druga vrsta dileme je takrat, ko se moramo odločiti med dvema možnostima, ki ju nočemo. Obe sta negativni za nas (-) / (-). Ampak odločiti se moramo za eno. Upamo, da se bomo odločili za tisto, ki je za odtenek manj neugodna za nas.


Tretja vrsta dileme je takrat, ko imamo le eno možnost, odločamo pa se med tem ali jo vzamemo ali zavrnemo (+/-). Če rečemo ja, pridobimo »to«, s tem pa si seveda hkrati izgubimo »tisto«. Če pa rečemo ne, pridobimo »tisto«, hkrati pa je splavalo po vodi »to«.


Ko se znajdemo v takšnih situacijah, se lahko zgodi, da smo popolnoma preplavljeni z mislimi o tem, iščemo argumente, opravičila, razloge, lahko bi rekli, da imamo »na podstrešju« kaos. Kot da je v glavi skupina glasnih ljudi, ki vsak zagovarja svoje mnenje. Takrat potrebujemo odločnega moderatorja, ki bo vzpostavil red. Ta moderator smo lahko mi sami! Kako?


Vzemite dva lista papirja različnih barv in pisalo. Na en list napišite eno izbiro, na drugega pa drugo. Vsak list razdelite s črto. Na vrh enega predela na listu narišite +, na vrh drugega pa -.


Zdaj pa počasi. Umirite se in poiščite vse pozitivne posledice te izbire. Zapišite jih pod zaporednimi številkami. Ko se vam zdi, da ste izčrpali vse možnosti, še malo počakajte, zagotovo bo na površje priplavala še kakšna. Potem se preusmerite na negativne posledice te izbire. Raziščite vse možnosti, ki vam pridejo na misel in jih zapišite. Če je med plusi in minusi kakšna zelo pomembna, jo podčrtajte, s tem ji daste težo.

Malo počakajte in vzemite v roke drugi list papirja, z drugo izbiro. Počasi ponovite postopek.


Na papirju imate svojo dilemo. Oba lista prilepite na zid, enega zraven drugega. Že na prvi pogled lahko presodite, kje je več plusov, kje minusov in kje je kakšen s težo. Če je tako, potem odločitev ni več tako težka. Če pa se zgodi, da sta obe odločitvi z enakim številom negativnih in pozitivnih posledic, lahko izbirate glede na tiste s težo. Vendar je lahko tudi tukaj podobno na obeh straneh. V tem primeru lahko špekuliramo, da je tako ali tako vseeno, kako se odločite, ker imata obe podobne posledice. Nekateri se zato odločijo za žrebanje.


Pri vsem skupaj pa je najbolj pomembno zavedanje, da je odločitev vaša, da ste vi odgovorni za posledice te odločitve in da ljudje delamo napake. Dovolite si narediti napako. Lahko, da bo prinesla dobre posledice za vas!

Če ne, pa se boste naslednjič odločili drugače.