Pet nivojev pasivno agresivnega izražanja jeze

Lepo je od časa do časa mirovati. Ozaveščeno in čuječe. To sem počela med tem časom. Zdaj pa vas popeljem med pet nivojev pasivno agresivnega izražanja jeze.

1. Nivo: Trenutna privolitev

Upokojena mama vstopi v sinovo stanovanje, ki je blizu njenega in reče: »Pridi mi pomagat odnesti tisto kramo na smeti.« Sin je ravnokar prišel iz službe, se najedel in prebira dnevni časopis. Niti najmanj se še ni pripravljen premakniti, a reče: »Ja, že grem…« Mama se obrne in gre 'čakat'. Sin bere časopis naprej. Čez nekaj minut pride mama nazaj in reče nejevoljno: »Pa če si rekel, da že greš…« Sin odgovori: »Ja, pa saj že grem, no…« Mama spet odide 'čakat'. Čez nekaj minut pride nazaj in, ko vidi, da sin še vedno bere, 'znori'. Sin vrže časopis na mizo, brez besed gre k vreči smeti, jo odnese do smetnjaka in jo zaluča vanj. Potem se obrne k mami in iztisne skozi zobe: »Si zdaj zadovoljna!?« Mama ga gleda začudeno, z nelagodjem, saj namreč ni storila nič drugega, kot da ga je prosila, naj ji pomaga nesti vrečo smeti. Sin pa, zadovoljen z njeno slabo vestjo, odkoraka nazaj k časopisu.

Razmislite, kolikokrat ste slišali te besede: »Ja, že grem…« ali »Takoj bom…« ali samo »Ja.«, potem pa – nič. Razmislite o tem, kolikokrat ste sami izrekli te ali podobne besede, ko je nekdo nekaj od vas zahteval. Rekli ste ja, premaknili pa se niste.
Pa to seveda ni edini način. Sem spada zavlačevanje ( »…joj, nisem še imel časa, bom…« ali »…saj se bova zmenila…« in podobno); sem spada tudi pretvarjanje, da nisi slišal zahteve; sem spada izmikanje očesnemu kontaktu; sem spada tudi: »…joj, pozabil sem…«. Vse to so prikriti načini izražanja jeze zaradi neke zahteve, na koncu pa je prisotno zadovoljstvo, ker praviloma tisti, ki je postavil zahtevo, izbruhne v jezi.
Ta začasna privolitev je posreden način izražanja jeze, najbolj pogost in najbolj škodljiv odnosom na dolgi rok!

2. Nivo: Namerna nesposobnost

Šefica dodeli podrejeni nalogo, ki bi jo morala opraviti ona. Napisati mora poročilo, vendar podrejena ve, da se bo pod to poročilo podpisala šefica. Uporabi stil pisanja, besednjak in zgradbo besedila na tako nesprejemljiv način, da šefica 'znori'. Ona pa mirno pripomni: »Pa saj sem naredila, kar ste zahtevali. Ni moj problem, če ni točno tako, kot ste si predstavljali. Saj mi niste dali nobenih navodil.«

Gre za situacije, ko sprejmeš zahtevo, jo tudi izvedeš, vendar na nesprejemljiv način. Namerno se prikažeš kot nesposobnega. Oseba, ki je zahtevo postavila, pa je tako nezadovoljna glede tvoje izvedbe, da ti v bodoče da natančna navodila ali pa ne zahteva več in naredi sama. Čeprav na prvo žogo zgleda, da si 'zmagal', si v resnici izgubil. Trenutno se sicer lahko valjaš v čustvenem zadoščenju (ko vidiš, da si drugega pripravil do tega, da znori), vendar s tem škodiš odnosu na dolgi rok, spodkopavaš svojo kompetentnost in odrivaš tiste, ki bi ti v bodoče lahko bili zavezniki.

3. Nivo: Ne narediš nič

Prijateljica, na katero ste jezni, vam je povedala, da bo povabila fanta, ki ga želi osvojiti, na koncert znane skupine. Ker tega fanta dobro poznate, veste, da sovraži to skupino. Prijateljici ne poveste nič o tem. Mislite si, da je pokvarjen večer še najmanj, kar si prijateljica zasluži.

Ta nivo predstavlja zlonameren način izražanja jeze. Zavedaš se, da bo druga oseba s tem, da ji ne poveš tega kar veš, imela problem. V takšnih situacijah ne prevzemaš odgovornosti za svoje vedenje, saj vendar nisi naredil nič! V resnici lahko to zatrdiš. Vendar je ravno to, da nisi naredil ničesar, povzročilo problem. Ne glede na to, ali bo sploh kdaj kdo izvedel, da si imel informacijo in je nisi hotel dati, veš ti! To vedenje te bo oviralo pri pristnem odnosu z osebo, ki si ji zamolčal informacijo. Zavedno ali nezavedno. In to seveda nikakor ne more biti podlaga za razvijanje dobrih odnosov.

4. Nivo: Skrito a namerno maščevanje

Uporabila bom isti primer, kot pri ostalih stilih izražanja jeze:
Predstavljajte si, da je zima že blizu, približuje se datum, ko morate zamenjati pnevmatike na avtomobilu. Pripeljete se k vulkanizerju, ugotovite, da so se tudi drugi odločili za zamenjavo, zato se postavite v vrsto. Ker niste pričakovali tako dolge vrste, boste verjetno zamudili naslednje opravilo, v avtomobilu nimate ničesar za kratkočasenje, zato ste frustrirani. Ko avtomobil pred vami odpelje, zapeljete na podest, delavec vam začne odvijati vijake, vi pa stojite zraven in ga sprašujete za strokovno mnenje. Med tem pripelje avtomobil tik do vašega, izstopi gospod in reče delavcu: »Samo minutko vas rabim. Dva vijaka moram zategniti. Takoj bo gotovo!« Ne odreagirate, počakate, da je vse gotovo, potem pa se odpeljete jezni. Zvečer greste na sprehod in med vsemi parkiranimi avtomobili zagledate točno tega – tega, ki vam je danes brez vprašanja vskočil v opravilo. Počakate, da ni nikogar okrog, vzamete ključ iz žepa in greste mimo tako, da 'po nesreči' potegnete dolgo črto po vsej strani avtomobila.

V takšnih situacijah se jezna oseba odloči, da bo npr. zrušila renome drugega, ovirala njegove aktivnosti, poškodovala ali ukradla predmete, ki so pomembni drugi osebi, vse to z namenom, da se maščuje. Hkrati vse počne na takšen način, da druga oseba ne ve, od kod prihajajo 'udarci'. Poleg tega pa je jezna oseba celo prepričana, da ima pravico do maščevanja in da si druga oseba zasluži 'kazen'.

Takšna 'kazen' pa se praviloma vrne kot bumerang, prej ali slej.

5. Nivo: Sabotiranje sebe

Trener rokometne ekipe in eden od igralcev sta se sprla. Na naslednji tekmi igralec dela napake z namenom, da njegova ekipa izgubi tekmo.

To je najbolj resen nivo pasivno agresivnega vedenja, saj je jezna oseba tako zelo osredotočena na maščevanje, da si dovoli biti sama oškodovana v procesu maščevanja. V zgornjem primeru je igralec izgubil tekmo, soigralci so izgubili (vprašanje, kolikokrat bo v bodoče dobil podano žogo od soigralca…, lahko da je med publiko kakšen 'gospod', ki išče mlade talente…, ogrožena je njegova minutaža…), njegov trenutni občutek pa je le zadovoljstvo, ker je trener 'kaznovan'. Jaz temu pravim sabotiranje sebe. Na tem nivoju je oseba sposobna tudi samopoškodbe, celo v najhujši obliki, vse z namenom, da povzroči bolečino in trpljenje osebi, na katero je jezna.

Vsi opisani načini izražanja jeze so 'maligni', kar pomeni, da na dolgi rok škodujejo zdravju osebe in zdravju v odnosih. Seveda je še veliko 'variacij' nezdravega izražanja jeze, kot npr. to, da ste zelo jezni na nekoga ali zaradi nečesa, 'obresti pa kasira' neka tretja oseba, ki z izvorom vaše jeze sploh ni povezana in podobno.

Se sprašujete, kako izraziti jezo, da bo zdravo? Ni tako enostavno. Potreben je daljši proces, v katerem se naučite ozavestiti čustvo jeze, potem ga morate prepoznati, obvladati in na primeren, zdrav način izraziti. V vseh zgoraj naštetih primerih bi lahko jezna oseba reagirala drugače. Bolj asertivno. Kaj to pomeni, pa naslednjič.