Panični napad

Panični napad je 'jeba', je rekel moj prijatelj. Strinjam se. Je izrazito neprijetna situacija, ker se občuti, kot da umiraš. Simptomi so zelo različni, najpogostejše je izrazito razbijanje srca, bolečina v levi roki, vrtoglavica, nezmožnost zajeti sapo, teža na prsih, potenje, tresavica…V glavnem imaš občutek, da te bo zdaj zdaj pobralo. To se lahko razvije do te stopnje, da moraš na urgenco.

Panični napad

Praviloma pride kot 'strela z jasnega'. Imaš občutek, da si v redu, da ti nič ne manjka, potem pa v lepih, sproščenih trenutkih udari.


Ko se to zgodi prvič, je smiselno takoj k zdravniku, ker je vzrok lahko fiziološki. Lahko da imaš res slabo srce ali karkoli drugega. Naj naredijo 'tehnični pregled' in ko dobiš potrjeno, da si fizično zdrav, lahko začneš razmišljati o tem, da je vzrok psihološki.


Kaj zdaj?

Zmedenost in nejevera sta normalna in razumljiva, saj vendar veš, da s teboj ni nič narobe. Razumsko se ti zdi popolnoma nelogično. Vendar je vseeno logično.

Evolucijska razlaga

Mehanizem, ki sproži panični napad, je evolucijsko v svojem bistvu osnovni preživetveni mehanizem.

V preteklosti so ljudje živeli v stiku z naravo, naši mehanizmi funkcioniranja so bili uglašeni z naravnimi mehanizmi. V praksi je to pomenilo aktivacijo, ko je bil čas za to in počitek, ko je bil čas za to. Ko se je pojavila nevarnost, je strah v telesu sprožil mobilizacijo organov, zadolženih  za aktivacijo, ki so začeli delovati s polno paro in proizvajali energijo, ki je bila potrebna za to, da se soočimo z nevarnostjo. Ko je bila nevarnost mimo, se je telo umirilo in začelo delovati na normalnem nivoju aktivacije.

Za tiste, ki imate bolj aktivno desno možgansko poloblo, bo malo za šalo, malo za res, v pomoč risba, kjer je prikazan nivo aktivacije mladega moškega tekom leta 1950.

Panični napad

Vidimo, da se je po vsakem stresnem dogodku nivo aktivacije gospoda Janeza vrnil na normalni nivo. V življenju vsakega človeka se vedno znova pojavljajo različni stresorji, kar je naravno. Naravno pa je tudi to, da je potem vedno obdobje normalnega nivoja aktivacije.

Še drugače si to lahko predstavljamo, ko opazujemo čredo gazel, ki se mirno pase. Pojavi se levinja in napade. Gazele se spustijo v na izgled panični beg. V tistih trenutkih jim potrebni organi delujejo s polno paro, da je v telesu dovolj energije za pobeg. Takoj ko gazele ugotovijo, da je nevarnost mimo, se že naslednji trenutek mirno pasejo naprej. Strahu pred levinjo ne čutijo kar naprej, ker bi potem tudi nivo njihove aktivacije bil kar naprej na visokih obratih. Ko je nevarnost prisotna se soočajo z njo, ko je ni, so mirne.

 

Ljudje smo z razvojem in 'napredkom' (naj me vrag, če je to napredek) prekinili stik z naravnimi ritmi. Živimo po svoje, ustvarili smo si tempo, ki ga sami ne dohajamo več. Živimo v luči pričakovanj, pričakovanj drugih ljudi in lastnih pričakovanj, pa če so še tako v nasprotju z našimi osebnimi notranjimi ritmi.

Za primerjavo si oglejte risbico nivoja aktivacije mladega moškega tekom leta 2020.

Panični napad

Vidimo, da je nivo aktivacije gospoda Luke nenehno visoko nad normalnim. Tempo, pričakovanja in zahteve, drugih ali svoje, so nenehno navzoča nevarnost – če jih ne izpolnim, bo…kaj?

Če ne bom vedno močan, kaj se bo zgodilo? Če ne bom vedno uspešen, kaj se bo zgodilo? Če ne bom vedno hitel, kaj se bo zgodilo? Če se ne bom vedno maltretiral, ker ne hitim, kaj se bo zgodilo?...Mogoče je opazno, da večina stresorjev sploh ni zunanjih!?!

Nevarnost je izgubila svojo obliko, je samo nek zamegljen notranji občutek, ki nima stika z realnostjo. Telo pa nenehno funkcionira pod 'visokimi obrati'. Ko si nenehno prižgan, pa čeprav se to tebi sploh ne zdi in bi se lahko skregal s kom, ki trdi nasprotno, potem pač nekega trenutka izgoriš.

Kako se bo to kazalo v simptomih, je odvisno od vsakega posameznika. Lahko je povišan krvni tlak, prebavne motnje, upad libida, nespečnost, miselna megla, razdražljivost, tesnoba, odvisnostno vedenje, depresivno razpoloženje, izguba energije, volje, smisla…v tej zvrhani košari simptomov se nahaja tudi panični napad.

Namreč, telo ti sporoča pomembno sporočilo – v nevarnosti si! Ukrepaj!!

Urgentna pomoč pri paničnem napadu

  • Dihanje

    1. Najbolj osnovna energija, ki jo naši možgani potrebujejo za funkcioniranje, je kisik. Ko hočemo večji nadzor nad seboj, 'natankajmo' več kisika.

    2. Najosnovnejša pot do večje količine kisika je počasno in globoko dihanje.

    3. Izvajajte različne dihalne tehnike. Na spletu jih je veliko opisanih.

  • Sproščanje energije

    1. Stresajte telo tako, kot to počne pes, ki pride iz vode. Poskakujte, tekajte okrog mize, skratka, s fizično obliko aktivacije sprostite nakopičeno energijo. Smiselni so kratki sunkoviti trzljaji.

    2. Kričite (če imate to možnost, da vas sosedi ne slišijo ;)), pojte na ves glas, brundajte, skratka, z glasom sprostite nakopičeno energijo.

  • Preusmerjanje pozornosti

    1. V stanju nevarnosti, ki pa - zdaj to že vemo - ni realna nevarnost!, je nujno preusmeriti pozornost od strašljivih misli. Lažje reči, kot narediti. Sami sebe lahko 'vržete na finto' z banalnimi dejavnostmi. Npr. na mizo razsipajte škatlico zobotrebcev (ali česarkoli drugega) in začnite s preštevanjem le teh. Organizirajte jih v skupke po 10.  Zelo pomembno je, da veste koliko zobotrebcev imate pri hiši. ;)

    2. Nikakor se ne boriti z negativnimi mislimi in se truditi, odgnati jih! S tem jim samo posvečate pozornost in dajete energijo, ki jo potrebujete za druge stvari. Še enkrat – s čimerkoli preusmerite svojo pozornost na kaj drugega.

Če sporočilo slišiš, se lahko začnejo pojavljati vprašanja brez odgovorov: Zakaj se to dogaja? Ali se bo zgodilo še večkrat? Kako dolgo se bodo pojavljali? Kaj me čaka?

 

Ko ga hkrati tudi razumeš, ti je jasno, da moraš ukrepati.

 

Zelo pomembno je – ne skrivaj stanja pred tebi pomembnimi ljudmi! Opažam, da veliko ljudi skriva tesnobo in panične napade, sram jih je priznati, kaj se dogaja z njimi. Saj ni treba obešati na 'veliki zvon', povej le ljudem, ki jim je mar zate. Pouči jih o mehanizmu paničnega napada, da se ne bodo ustrašili, če se ti ponovno pojavi. Pouči jih o urgentni prvi pomoči in zagotovo ti bodo pomagali, ko bo potrebno. Ko boš ti v paniki, bodo oni ohranili mirno glavo in ti pomagali skozi prve najtežje trenutke.

 

Kaj pa potem? Kako naprej? Živeti še naprej v strahu pred tem, da se ponovi, pomeni da samo prilivaš olje na ogenj. To je samo še dodaten stresor, ki jemlje energijo.

 

Če upoštevamo evolucijsko razlago zgoraj, bi glede na vse povedano lahko rekli, da je razlog za tesnobo in panične napade način in tempo življenja, vendar bi potem vsi imeli panične napade. Jasno je, da to ni edini razlog. Zunanje okoliščine so takšne, kot so, na nekatere lahko vplivamo, na druge ne…

 

To, na kar pa res lahko vplivamo, je naš notranji mehanizem copinga.

 

Coping pomeni soočanje z raznoraznimi življenjskimi situacijami. Koliko smo odporni, prilagodljivi, fleksibilni… Koliko se imamo radi in se zaradi neizpolnitve pričakovanj ne maltretiramo huje, kot bi nas maltretiral sovražnik. To je sposobnost, ki je odvisna od našega temperamenta, značaja, fizičnih značilnosti, socialnih spretnosti, samopodobe, samozavesti, skratka, celotne osebnosti. Zato je delo na copingu dolgoročen in naporen proces. Po mojem mnenju pa ni niti približno tako naporen, kot nenehno živeti s tesnobo in strahom, v negotovosti, kaj ti bo prinesel jutrišnji dan in prihodnost nasploh.

Dolgoročna pomoč pri paničnih napadih

Ko se panični napad pojavi, je 'kozarec poln', kar pomeni, da je šla kaplja čez rob.

Z napadom je del vas sprožil reševalno akcijo. Če ostali deli vas tega nočejo slišati ali nočejo razumeti, bodo poskrbeli, da boste napad prebrodili in vzpostavili normalno stanje.

Vendar – zavedajte se, da je to 'vaše' normalno stanje. Tisti nivo aktivacije, ki je najverjetneje visoko nad normalnim. Stanje, ki ste ga navajeni in se vam zdi, da je ok. Poudarek je na 'zdi se vam'. V končni fazi vas je ravno to stanje pripeljalo do paničnih napadov.

Ceno za to boste po vsej verjetnosti plačali kasneje v življenju, z drugačnimi simptomi.

 

Zato je smiselno raziskati, kaj je tisto znotraj vas, kar omogoča prikrito tesnobo, strah in na koncu koncev očitno in neobvladljivo paniko.

Kje in kdaj se je začelo, zakaj vztraja tukaj in sedaj in kako to, da vas je strah prihodnjih napadov?

Vsi odgovori na ta vprašanja so znotraj vas! To je jasno in enostavno. Najti jih, to je težje. Če bi zmogli sami, se težave ne bi pojavile.

Dolgoročna pomoč pri tesnobi in paničnih napadih je psihoterapija. V teku psihoterapije boste s pomočjo strokovnjaka našli odgovore. Zato poiščite sebi najbolj primerno psihoterapijo.

Kdo pa lahko določi, kaj je za vas najprimerneje? Samo vi! Terapevt vam mora dajati občutek kompetentnosti, varnosti in zaupanja.

Prebrskajte po spletu in se odločite glede na občutek. Če se izkaže, da ni pravi, pojdite iskat naprej, ne odnehajte.

Prvi urgentni ukrepi pri paničnih napadih so kot sprint z ovirami, potem pa je potrebno, da se podamo tudi na tek na dolge proge. Tek na dolge proge pomeni sodelovanje s strokovnjakom, s katerim skupaj raziskujeta tiste dele vas, ki so 'skriti' razumu. Veliko je strokovnjakov, različnih, tako kot so različne njihove strokovne usmeritve. Poišči sebi najbolj primernega.

Panični napad

Zadnje novice

Kaj je to – strah?

Kaj je to – strah?

Kaj pa je tebe treba bilo?

Kaj pa je tebe treba bilo?

Okostnjak v omari

Okostnjak v omari

Kontakt