18 Marec 2024
V vseh situacijah, ki sem jih v prejšnjih prispevkih uporabila za ponazoritev stila izražanja jeze, bi lahko osebe reagirale drugače, bolj 'zdravo'. Strokovni izraz je asertivno. Vendar se je tega treba naučiti.
Zadnjič sem spet slišala že tolikokrat slišan stavek: »Ja, taka sem, kaj zdaj morem…Saj me že poznajo, pa vedo, kaj jih čaka…« Ta stavek razumem kot nepripravljenost poiskati nove poti sporazumevanja. Oseba se zaveda, da njen način povzroča težave v odnosih in če bi se dalo od danes na jutri, bi ga celo spremenila. Vendar ne gre od danes na jutri.
Oseba se zaveda napetosti, utrujenosti, živčnosti, tesnobe, občutkov krivde, ki so posledica njenih vzorcev vedenja v odnosih, vendar vseeno raje prenaša ta »tovor«, kot da bi se lotila učenja drugačnih vzorcev. Kot da je to drugo veliko, veliko težje. Je težko, seveda je težko, saj se je treba soočiti s seboj, s svojimi negativnimi platmi in si priznati vso svojo nagravžno navlako, ker brez tega ne moreš naprej. Je pa na tej poti nositi težo tovora vseeno drugače, saj veš, da ga boš med potjo košček za koščkom odlagal. Prišel bo čas, ko se boš presenečeno soočil s tem, da so težave v odnosih kar tako, 'nevidno', izginile. Brez nekega velikega pompa in fanfar. Podobno se dogaja, ko zbolimo, npr. za virozo. Na poti ozdravljenja bolečine izzvenijo, brez da bi se sploh zavedali in prav zavestno se moramo spomniti, kako je bilo, ko smo bili bolni.
Usmerimo pozornost v jezo in njeno izražanje. Vsi opisani primeri v prejšnjih blogih so naši refleksni odzivi, odzivi, ki smo jih 'natrenirali' skozi življenje in sprejeli kot svoje. Še več, tudi drugi so jih sprejeli, kot naše. Tisti, ki ima moč, mu je dovoljena agresivnost, pasivnost je rezervirana za podrejene, ljudje vedo, koga se je treba bati, če se razjezi in vrne 'po ovinku' itd. Življenje je pač oder in vsak igra svojo igro. Zato je vsako spreminjanje vlog 'neumestno' in ga okolje takoj napade, kritizira in močno deluje v smeri vzpostavljanja prvotnega stanja. Če se boste odločili za učenje asertivnosti, bodite pripravljeni na 'čudno' odzivanje okolice. Lahko, da komu ne bo všeč. Lahko da komu sploh ne bo všeč. Ker vas poznajo in so se naučili odzivati na vaše vedenje. Če se to spremeni, so tudi drugi prisiljeni v učenje in , glej ga zlomka, ljudje tega ne počnejo radi…
Biti asertiven namreč pomeni biti to kar si, se ne pustiš podcenjevati, upaš prositi, vzeti zavrniti, ostati, oditi, molčati, govoriti, reči ne, reči ja, izbrati…neodvisno od mnenja drugih in tako, da drugim ne želiš škodovati! Vidite? Asertivnost omogoča, da ste bolj zadovoljni s seboj. In če jo lahko prenesete na ostala področja vedenja, ne samo izražanje jeze…
Zame je najboljša definicija asertivnosti naslednja: Asertivna oseba jasno izraža svoje potrebe, želje, napake, strinjanje in nestrinjanje, hkrati pa je pripravljena na pogajanja in kompromise, spoštljivo, odkrito in pošteno.
Zelo lepo je videti na papirju, kajne? Kako pa je 'na terenu'? Gre za to, da se moramo dobro spoznati, ozavestiti svoje strahove, svoja šibka in močna področja, da se lahko pripravimo in premislimo o svoji reakciji. Biti asertiven torej pomeni ne reagirati na 'prvo žogo', temveč počakati trenutek, med tem časom pa narediti strategijo, ki bo pomagala doseči konkreten cilj. Pa smo zopet pri prepoznavanju, obvladovanju in primernem izražanju čustev. Bistveno za asertivnost. Bistveno.
Ampak šment, ko pa ljudje velikokrat sploh ne vedo, da so jezni. Niti kako močno so jezni. Nekateri se jeze ustrašijo. Nekaterih je jeze groza. Nekateri čutijo žalost, ko bi morali biti jezni. Nekateri jezo prekrijejo z norčavostjo.
Kakorkoli, dovoliti si biti jezen in še več, dovoliti si jezo izraziti, je lahko projekt, ki mu sami niste kos. Zakaj je to tako težko? Ker imate »oči v svoji glavi in gledajo navzven«. To pomeni, da sebe ne gledate. To pomeni, da potrebujete nekoga, ki gleda vas. Ki je objektiven, ki ni čustveno navezan na vas in vam samo 'drži ogledalo', da lahko sami vidite, kaj počnete. Ki vam pomaga 'trenirati' drugačne odzive. Ki vam stoji ob strani, ko vas ljudje napadajo, kako ste postali 'nemogoči', ko ne vedo več, kako naj z vami…ko vas ne morejo več 'obvladovati' ali 'sprovocirati'…
Hočete to? Hočete biti asertivni?