18 Marec 2024
Na spletu sem prebrala izjavo gospoda, ki se je znašel v osebni krizi. Dejal je nekako takole -nisem potreboval pomoči, temveč sogovornika, ki bi mi pomagal osvetliti slepe pege ob mojem pogledu na težavo.
Ja, šment, kaj pa potem je to? Pomagati osvetliti slepe pege ni pomoč!?
Kaj pa si vi predstavljate kot pomoč v takšni situaciji? In kam bi je šli iskat?
Dejstvo je, da v naši kulturi priznati težavo na psihičnem področju ni sprejemljivo. Biti prestrašen, žalosten, tesnoben…ni sprejemljivo. Biti moramo močni, uspešni, hitri, se truditi, ustreči, hkrati pa se izogibati priznanju, da bi ob vsem tem včasih potrebovali pomoč.
Besedica pomoč je v naši kulturi rezervirana za tiste »uboge«, ki res potrebujejo pomoč, ki nimajo, ki ne zmorejo, ki ne znajo, ki so bolni… Vidite?! Torej, ko priznaš, da rabiš pomoč, si priznal, da si bolan, da ne znaš ali ne zmoreš ali nimaš! To pa je socialno sporna kategorija.
Pa seveda še zdaleč ni tako! Vsak se kdaj znajde v situaciji, ko ne zna naprej. Tudi mi, ki smo se leta in leta izobraževali, da smo »sogovorniki«, ki osvetljujejo slepe pege (da ne bom uporabila izraza pomagamo), se znajdemo v stiskah. In takrat potrebujemo pomoč. Naj navržem obrabljeno frazo, ki to še vedno najbolje ponazori: vsi smo krvavi pod kožo. Razlika je le v tem, kje to pomoč iščemo. Vsak verjame in zaupa, čemur pač verjame in zaupa. Prepričana sem, da je ni stvari na svetu, ki ne bi bila nekomu v pomoč. Da le trdno verjame in zaupa vanjo.
Raziščite možnosti, odločite se za tisto, ki nagovarja vaš občutek v drobovju in preizkusite, če deluje. In priznajte si, da iščete pomoč. Tako kot jo znate poiskati, če vas boli hrbtenica ali zob ali imate raka… Možnosti je veliko, tako v klasični, kot v alternativni medicini. Podobno je na psihičnem področju.
Če ste se odločili za terapevta psihološke usmeritve, lahko v treh korakih preverite, če je pravi za vas:
Pokličite ga, na kratko predstavite težavo in se dogovorite za prvi termin.
Ob prvem srečanju boste natančneje predstavili situacijo in terapevt bo presodil, ali vas mora poslati h kakšnemu drugemu strokovnjaku. Priporočam vam, da ste pozorni na to, kakšne občutke vzbuja v vas pogovor s terapevtom.
Če imate dober občutek, se dogovorite za okvirni načrt. Vendar se zavedajte, da je to eno od področij, kjer noben, pa še tako »dober« terapevt ne more natančno napovedati, kako bo potekal proces in kdaj bo končan, saj ste vi tisti, ki »vozi«.
Nikakor pa ne vztrajajte pri enem terapevtu le zaradi občutka dolžnosti ali česarkoli podobnega. Poiščite terapevta, ki mu boste dovolili, da vam pomaga!