18 Marec 2024
Narava nam je dala darilo - mehanizem preživetja, ki se sproži ob občutku nevarnosti. Ko se ustrašimo, lahko reagiramo na tri načine: beg, boj ali zamrznitev.
Kaj to pomeni v prometu?
Lahko ste še tako varen voznik, a se ne boste mogli izogniti nevarnim situacijam v prometu. Nepričakovana prometna situacija zagotovo je dogodek, ko zaznamo nevarnost. Ponazorimo zgoraj navedene načine odzivanja na zelo enostaven način:
- lahko pritisnemo na zavoro in se umikamo,
- lahko pritisnemo na plin in poskušamo priti »skozi«,
- lahko pa zamrznemo in ne naredimo ničesar.
Karkoli že naredimo, iz tega izhajajo posledice. Te posledice so lahko terminalne (smrt ali invalidnost udeležencev), lahko so reverzibilne (čez čas se pozdravijo), lahko je samo materialna škoda, lahko pa, da je »šlo za las« in se peljemo naprej.
Terminalne posledice so tiste najhujše. Če ste bili udeleženi v takšni nesreči, je soočanje z novonastalim stanjem zelo težko. Težko tako za povzročitelje, kot za žrtve. Težko za socialni krog povzročiteljev in za socialni krog žrtev. Potrebno je sprejeti dejstvo, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo pred nesrečo. Da bodo umrli ostali mrtvi. Da medicina ne more sprožiti rasti novih udov, novih možganov, novih kosti…To je proces, ki je boleč, dolgotrajen in zahteva strokovno pomoč na vseh področjih človeškega funkcioniranja. V našem sistemu je dobro poskrbljeno za tovrstno pomoč. S terminalnimi, reverzibilnimi posledicami in materialno škodo po prometnih nesrečah se ukvarja medicina, policija, zavarovalnice, pravo, psihologija…
Manj oz. skoraj nič pa v ta prostor stopa psihoterapija v smislu preprečevanja pojavnosti PTSD. Prometna nesreča je travmatična in ne glede na razsežnost vseh ostalih posledic, ostanejo psihične posledice.
Če ste bili udeleženi v prometni nesreči (ali bi skoraj bili) in zdaj berete ta tekst, potem ste v nekem trenutku zrli smrti v oči. V vašem telesu se je naenkrat mobilizirala enormna količina energije. Še enkrat ponavljam, tudi če se ni nič zgodilo in ste se peljali naprej!
Pomembno pa je naslednje - kako se potem ta nakopičena energija kanalizira. Če naval energije ostane »zaklenjen« v telesu (sploh, če otrpnemo oz. zamrznemo), se lahko pretvori v čudne simptome, ki jih ne bi nikoli povezali s samim dogodkom. Če tega ne ozavestite oz. ignorirate in se vrnete v promet, ste potencialna »tempirana bomba«, ki lahko eksplodira kadarkoli, sploh, če se znajdete v podobnih okoliščinah, kot so bile ob travmatskem dogodku. V tem primeru se seveda ne boste učinkovito odzvali.
Lahko pa ste med tistimi, ki zaradi travmatskega dogodka nočete več nazaj na cesto. Ali pa se nočete več voziti po »tisti« cesti. Mogoče nočete na cesto, ko je mokra, ali poledenela, ne preko 100 km/h, mogoče ne ponoči, ne po avtocesti, ne po serpentinah… Če vam to ne otežuje življenja, ostanite pri svojih omejitvah.
V primeru, da se hočete osvoboditi, pa poiščite terapevta, ki pri svojem delu uporablja tudi tehniko EMDR, saj le ta kaže dobre rezultate pri delu s travmami.