Moji podnajemniki

Ste bili kdaj v kakšnem gradu ali palači, kjer so bila v sobani, v steni, pokriti z razgibanim tapetnim vzorcem, vrata? Neopazno so se zlila z vzorcem, tako da bi šli mirno mimo in jih sploh ne bi opazili, če vas ne bi opozorili nanje.

Tako sem se počutila, ko sem prvič vzela v roke majhno, drobno knjižico z naslovom Kdo so prebivalci v moji glavi, ki jo je napisala Mary Goulding. Zdelo se mi je, da sem dobila ključ od vrat, ki so vodila v nove prostore. Prej sem hodila po sobanah psihoterapije, neštetokrat mimo teh vrat, se kdaj tudi naslonila nanje, pa sploh nisem vedela, da je za njimi takšen zaklad. Ko sem brala njeno knjigo, sem z začudenjem in največjim navdušenjem stopila v prostor, poln pozitivne energije. Imela sem občutek, da sem prišla domov. Da sem našla to, kar sem iskala leta in leta napornega študija psihoterapije.

Mary namreč piše: »…Terapija je lahko naporna in boleča. Prenehati preganjati sebe je lahko prav tako naporno, kot katerikoli drugi del terapije. Lahko pa je tudi zabavno. Če se je klient pripravljen zabavati, je lahko delo uspešnejše in poteka hitreje…«

Kar mravljince sem imela po telesu od vznemirjenja ob branju. Podala sem se na raziskovanje in spoznala sem, zakaj je humor na vrhu hierarhije obrambnih mehanizmov. Zakaj je tako zelo zdravilen. Spoznala sem, kako zelo je učinkovit! Ugotovila sem, da je to "orodje", s katerim znam dobro rokovati. In če je nasproti mene oseba ali več njih, ki se ob zahtevnem delu na sebi hočejo zabavati, sem zelo vesela.

Maryjine zamisli sem operacionalizirala, če uporabim pedagoški izraz, ki mi sicer ni všeč, a najbolje ponazori proces. Pretvorila sem jih v izkustveno delavnico. Naslovila sem jo Moji podnajemniki.

Za kaj gre?

Prepričani smo, da z našimi mislimi, čustvi in vedenjem upravljamo sami. Ko berete ali poslušate ta prispevek, se samo vi odločate, kaj si boste o tem mislili. Če ob tem slišite nek glasen zvok, se vi odločate, ali se boste prestrašili ali boste jezni, ker vas nekaj moti. Kaj boste naredili glede tega, je spet vaša odločitev. Boste šli pogledat ali boste brali ali poslušali naprej.

Sami se odločamo, kaj in kako bomo. Vendar…

Kako to, da kljub temu, da zelo dobro vemo, kaj in kako bi morali, da bo dobro za nas, tega ne naredimo? Kako to, da se vedno znova znajdemo v vseobsegajočem obsojanju sebe, ker nismo nečesa naredili, pa bi morali ali smo nekaj naredili, pa ne bi smeli?

Vsi imamo namreč med malimi sivimi celicami veliko nekakšnih podnajemnikov, za katere sploh ne vemo in s katerimi nikoli nismo podpisali najemne pogodbe. Kar priseljevali so se skozi celo naše življenje. Nekateri so junaki, drugi strahopetci, pametnjakoviči ali bedaki, pomočniki ali saboterji…Vsak si jih nabere za celo bando skozi odraščanje. Lahko smo tako zelo navajeni nanje, da sploh ne opazimo, kako smo preplavljeni s tem. Ne opazimo, da so vsi ti različni deli sebe med tem postali neuporabni ali celo škodljivi za nas.

Katera baraba te vsako jutro, ko se pogledaš v ogledalo, vneto opozarja na grozne štrenaste lase, mozolj na nosu, novo gubo ob očeh, neprimerno barvo zob itd., itd. ?

Kakšen preganjalec sužnjev ti ob koncu dneva nabija slabo vest, ker na svojem seznamu opravil nimaš vseh odkljukanih?

Kdo je tisti, ki te zvečer, preden zaspiš, opozarja na vse zadolžitve, ki enostavno "morajo" biti drugi dan opravljene?

Kateri tvoj podnajemnik se nenehno dere: »Pohiti, pohiti, nimaš časa!« In postane nestrpen takoj, ko se želiš za trenutek ustaviti ter ti vzbuja občutek krivde?

​Katera pametnjakovička ti vedno znova razlaga, kako si neumna, ker si pozabila kaj kupiti ali si kaj narobe naredila…karkoli že pač!

Proces detektiranja in spoznavanja teh podnajemnikov ni enostaven. Ker se barabe znajo zelo učinkovito pretvarjati in uspešno manipulirajo z nami. Če se odločite iz tega narediti zabavno avanturo in se podate na raziskovalno odpravo, jih boste šele takrat, ko jih boste spoznali, tiste, ki delajo zgago, zmogli nadzorovati.

Delavnica je prežeta s humorjem, smehom, domišljijo, pretiravanjem, igrami vlog… in ob vsem tem je veliko lažje kdaj zdržati z debelim cmokom v grlu, ker spoznavate svoje vsebine, ki sprožajo negativne občutke.

Da se lahko prijavite na delavnico, je potrebno izpolnjevati dva zelo stroga pogoja:

- Zveneč smeh

- Nagajiva samokritičnost

Dobrodošel je tudi smisel za provokativni humor in radovednost glede lastnih podnajemnikov. Mogoče jim boste na koncu tako zelo zvišali najemnino (ki je barabe do sedaj niti plačevale niso!), da bodo raje odšli. Ali pa se bodo sprijaznili s tem, da bodo pod vašo streho živeli pod vašimi pogoji. Na koncu koncev – vi odločate!

Delavnica je namenjena polnoletnim osebam vseh spolov, optimalno število članov je od tri do šest.

Vas zanima? Povprašajte me za podrobnejše informacije.